Davor Jakulin, Atech - Manjkata nam drznost in izboljšanje trženjskih praks
Davor Jakulin, direktor podjetja Atech, ki deluje na področju profesionalne elektronike, pravi, da imajo slovenska podjetja v tej panogi dober potencial, manjka jim le nekaj drznosti. Po njegovem mnenju je recesija prizadela tudi to panogo. Ker v Sloveniji ni bilo veliko tujih investicij, so se podjetja večjemu udaru recesije izognila.
"Upam, da bo recesija vplivala, da bomo ozavestili preprosto spoznanje, da lahko pojemo le toliko, kot pridelamo, in nam pri tem nikakršna ideologija in teoretiziranje ne moreta pomagati", tako pravi direktor Atecha Davor Jakulin.
Kako se ta panoga razvija v Sloveniji, širše in Atech, kako pomembna je v svetovnem merilu? Katere države so najpomembnejše?
Ko je Lee De Forest v letu 1906 izumil triodo, zagotovo ni slutil pomena tega izuma za nadaljnji razvoj sveta. Pravzaprav se je panoga elektronike zares razmahnila šele po drugi svetovni vojni, 50 let pozneje, z uporabo polprevodniških elementov in njihovo poznejšo vključitvijo v čipe. Razvoj polprevodniške tehnologije v smeri miniturizacije je omogočil izdelavo izredno zmogljivih mikroprocesorjev in pomnilniških elementov.
Danes razvoj elektronske industrije narekuje prav polprevodniška industrija, ki je kapitalsko izredno intenzivna. Hkrati velika angažiranost znanja zahteva hiter razvoj polprevodniške panoge. Pogoji za pridobivanje kapitala in znanja so v svetovnem merilu najugodnejši v ZDA, torej ni naključje, da ZDA vodijo v polprevodniški in tudi elektronski industriji.
Pomen elektronske industrije je vzporeden pomenu drugih panog. Ne moremo trditi, da je na primer bolj pomembna kot gradbena ali strojna industrija. Od drugih jo loči njen vpliv na vsakdanje navade in življenje ljudi.
Čeprav računalnikom svojo pravo vsebino prinaša programska oprema, ne moremo mimo dejstva, da je zmožnost programske opreme omejena z elektroniko ali tako imenovanim hardverom. Drugi primer je lahko prenosni telefon, katerega uporaba je bila pred desetimi leti vsaj tako neobičajna, kot je danes neobičajna neuporaba prenosnega telefona, ki ravno tako temelji na elektroniki.
Kakšne so prednosti in tegobe panoge, ko gre za Slovenijo, postavljeno v širše okolje?
Po padcu železne zavese so nekatere vzhodne države na široko odprle svoje meje tujemu kapitalu. V mislih imam predvsem Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. V te države so svojo proizvodnjo preselila predvsem delovno intenzivna podjetja oziroma pogodbeni proizvajalci (CEM - Contract Electronic Manufacturer) elektronskih naprav. Razlog za selitev proizvodnje v te države je bila nizka cena delovne sile, solidna izobrazba in ugodni pogoji za neposredne naložbe. Val selitve proizvodnje elektronike v srednjo in vzhodno Evropo v devetdesetih letih je Slovenijo zaobšel, ker so bile razmere pri nas za vlagatelje manj ugodne.
Delno je bilo to dobro, ker so se tako kadri zaposlovali v domačih podjetjih, ki so gradila razvoj na svojih izdelkih in je zato elektronska industrija v Sloveniji v recesiji manj ranljiva. Ker pa je razvoj panoge izredno hiter, menim, da je še posebej za elektronsko industrijo odločilnega pomena ureditev delovnopravne zakonodaje in znižanje obremenitve plač s prispevki in davki.
Slovenijo moramo narediti zanimivejšo na svetovnem zemljevidu in s tem pritegniti zadostno kritično maso znanja in se premakniti po spirali višje dodane vrednosti. V Sloveniji je kar nekaj podjetij iz panoge elektronske industrije, ki imajo uveljavljene blagovne znamke in bi lahko bolj drzno prodrla na svetovne trge. Potrebujemo le malce več drznosti in izboljšanje trženjskih praks.
Kaj je panogi prinesla recesija, kolikšen je letos konkreten upad naročil, kako vidite prihodnost panoge in vaše družbe?
Gre za splošen pojav in le redka podjetja že niso oziroma ne bodo prizadeta. V panogi so se naročila v prvem trimesečju letos prepolovila. Ocenjujem, da gre pri tako velikem upadu delno za učinek "biča" (bullwhip efect). V Atechu smo avgusta lani preverjali zmožnosti izpolnjevanja naročil za zadnje četrtletje leta. Ugotavljali smo, da nekaterih naročil zaradi omejenih zmogljivosti ne bo mogoče izpolniti v celoti, ker pa smo krizo slutili, nismo želeli dodatno vlagati.
Torej, veliko podjetij je vstopilo v obdobje krize s precejšnjimi zalogami. Zdaj "čistijo" skladišča, kar se kaže v izpadu naročil. Z aprilom pa se kažejo določena pozitivna gibanja in zato ocenjujem, da se bo pri kupcih, v začetku druge polovice leta 2009, povrnila raven naročil na 70 do 80 odstotkov lanske ravni. Zagotovo pa se naročila ne bodo vrnila na ravni leta 2008. Del naročil, približno četrtina, je bil posledica neracionalnega ravnanja končnih potrošnikov in raznovrstnih nespametnih vlaganj.
Trenutno smo v obdobju "treznitve". Podjetja, ki so sprejela igro velikih "contract manufacturerjev", kot so Flextronic, Sanmina SCI in drugih, preprosto niso sposobna zdržati tolikšnega upada naročil. Poslovni modeli teh podjetij so temeljili predvsem na povečevanju prometa, kar so omogočale nizke marže ter angažiranje borznega denarja za nadaljnje širitve.
Vrednosti delnic takih podjetij so se v zadnjih nekaj mesecih znižale za šestkratno vrednost vrednosti pred borznim zlomom. Včasih malce za šalo, malce zares pravim, da je podjetjem s takimi poslovnimi modeli uspelo v le 20 letih spraviti elektronsko industrijo na raven, do katere se je tekstilna industrija prebijala 200 let.
Katere izzive, morda priložnosti prinaša recesija?
Recesija zagotovo prinaša spoznanje, da je špekulativno generiran denarni tok kratkega diha. Zato bo velik del zapitka na veselici, na račun visokih špekulativnih donosov, plačala tudi industrija. V tem trenutku podjetja uporabljajo ukrepe zniževanja stroškov in iskanja dodatnih notranjih virov. To je dobro, a le do trenutka, ko ni treba zarezati v notranjo organizacijo podjetja. V praksi to pomeni ukinjanje določenih procesov oziroma poslovnih funkcij podjetja.
Slovenska elektroindustrija je v letu 2007 ustvarila 1,1 milijarde dodane vrednosti in prihodke povečala za več kot 10 odstotkov v primerjavi z letom prej. Podatki so dovolj zgovorni, da bo država pomagala pri ohranjanju zdravih jeder v podjetjih elektronske industrije, saj bodo ta pripomogla k reševanju države iz recesije.
Kaj bo sprožila v vašem podjetju?
V našem podjetju bomo jeseni 2009 začeli proizvajati štiri nove izdelke, ki bodo nadomestili upad obsega prodaje zaradi nastopa recesije. Lani smo dokončali razvoj družine krmilnikov za kurišča na lesno biomaso znamke Fumis in jo uspešno tržimo. V tem programu intenzivno obdelujemo nekaj deset novih, potencialnih večjih kupcev in hkrati vzdržujemo bazo več kot 150 potencialno zanimivih kupcev.
Hkrati pa se je izredno povečalo povpraševanje že pridobljenih in novih kupcev po sodelovanju pri razvoju novih izdelkov. V preteklosti smo se izkazali kot zanesljiv partner in več kot očitno je ravno pridobljeno zaupanje izjemnega pomena v teh težkih časih.
Torej, razvoj se zaradi krize ni niti ustavil niti upočasnil, vendar odločitve v zdajšnjih časih ne zahtevajo le znanja, ampak precej modrosti. Odločati se je treba med priložnostmi in nevarnostmi, ki jih lahko prinaša prehiter razvoj. Skratka, recesija vzpostavlja nove priložnosti za podjetja, ki svoj razvoj oziroma rast gradijo na znanju. Prepričan sem, da je Atech med njimi.
Ali Slovenija ponuja dovolj izobraževalnih zmogljivosti za razvoj kadrov, kakšne so odprte želje po izboljšanju?
Izobraževalni sistem v Sloveniji je soliden. Zagotovo bi bilo treba na univerzitetni ravni precej zvišati kakovost, vendar so za to potrebne zakonske spremembe, pri katerih naletimo recimo na vprašanje ohranjanja slovenskega jezika. Osebno sem privrženec odpiranja vrat naših univerz in privabljanja tujih profesorjev v Slovenijo.
Vir: Finance, 23. marec 2009
