Rad bi zaščitil svojo idejo
Nevarno je razkriti neko idejo, če je nismo poprej ustrezno pravno zaščitili. Tvegamo predvsem naslednje:
- nekdo, ki vašo idejo pozna, jo lahko izkoristi v svoj prid – kar običajno pomeni na vaš račun;
- če idejo razkrijete sedaj, vam morda kasneje ne bodo odobrili patenta, ki bi se vam sicer izplačal;
- marsikateri izumitelj v zgodnjih fazah razvijanja neke ideje naleti na dve vrsti težav:
- Običajno ni priporočljivo prezgodaj vložiti prijavo za patent. Vložitev prijave za patent v pravem trenutku je lahko ključnega pomena (glej Postopek patentiranja).
- Da pa bi lahko pri nekem izumu napredovali, boste morda morali svojo idejo deloma razkriti.
V nekem trenutku morate torej svojo intelektualno lastnino (IP) pravno zaščititi, sicer (je) pozneje ne boste mogli:
- varno razkriti;
- biti pravno priznani kot njen lastnik;
- imeti dobička od tržnega izkoriščanja;
- preprečiti drugim ali jih odvrniti od tega, da bi jo nepooblaščeno uporabljali.
Obstaja več oblik zaščite, ki so znane kot pravice intelektualne lastnine. Običajno je neki izum med samim razvojem najlažje zaščitite s strateško kombinacijo pravic intelektualne lastnine.
Kako zaščititi idejo v zgodnjih fazah razvoja?
Okvirno gledano, poznamo dve kategoriji tveganj, da se bo vaš izum razkril:
- Razkritja posameznikom med zasebnimi sestanki.
Takšno tveganje lahko ohranite pod nadzorom, če uporabite določene osnovne varnostne ukrepe, ki so podrobneje navedeni v nadaljevanju. - Javno razkritje.
Tovrstne nevarnosti niso tako očitne. Še posebej problematični so:
- Medijsko promoviranje in tekmovanja. To vam lahko koristi po tem, ko ste pravno zaščitili svoj izum, prej pa nikakor.
- Izumi na osnovi študentskih projektov - še posebej, če morate svojo delo razstaviti ali objaviti.
Komu lahko zaupate?
Podrobnosti lastne ideje lahko brez strahu razkrijete ljudem, ki so pri svojem poklicu zavezani k zaupnosti pri vseh stikih s strankami, recimo patentnim zastopnikom, drugim pravnikom, osebju Evropskega urada za patente (EPO) in osebju nacionalnega Urada za intelektualno lastnino. Mednje sodijo tudi nekateri državni funkcionarji, kot na primer poslovni in tehnološki svetovalci ter upravitelji programov financiranja.
Če ste v stikih s komerkoli drugim - še posebej s podjetji -, jim ne razkrijte ničesar brez najmanj (a) podpisane pogodbe o nerazkritju informacij in (b) brezplačnih oblik pravne zaščite, kot so recimo pravica iz neregistriranega modela in avtorske pravice.
Strategija razkrivanja
Skušajte se izogniti:
- pretirani skrivnostnosti;
- zahtevanju plačila, še preden karkoli razkrijete.
S takšnimi taktikami boste dosegli le to, da vam bo le redko kdo pripravljen ali hotel pomagati. Bolje je, če: - se že pred pogovorom s podjetji ali posamezniki, ki jih ne veže zaupnost (strokovni kodeks ali podpisana Pogodba o nerazkritju informacij), odločite, natančno koliko jim lahko poveste, ne da bi pri tem opisovali inovativnih delov svoje ideje. Brez nevarnosti lahko okvirno razkrijete, za kaj gre (»Gre za izvirno mišelovko«); ne razkrijte pa, zakaj je vaša mišelovka bolj učinkovita.
- Bolj ko se spuščate v tehnične vidike svoje ideje, bolj tvegate, da boste morda razkrili kakšno skrivnost. Zato se pri predstavitvi skušajte osredotočiti na primerjalne prednosti vašega izuma: recimo: »Cenejši je«, »Lažje ga je uporabljati«, »Bolj zanesljiv je«.
- Bodite diplomatski, vendar postavite jasno mejo, koliko boste razkrili. Če ljudje, s katerimi se pogovarjate, želijo, da jim poveste več, naj podpišejo Pogodbo o nerazkritju informacij. Če tega nočejo, odidite! Pa tudi če podpišejo, jim razkrijte čim manj.
- Tudi če vas ščiti Pogodba o nerazkritju informacij, pazite, kaj razkrivate strokovnjakom, ki so podkovani na področju vašega izuma. Morebiti bo že ena ali dve manjši podrobnosti dovolj, da bodo lahko uganili, kaj je enkratno pri vašem izumu.
Zaščita intelektualne lastnine
Mnogi izumitelji predpostavljajo, da lahko svojo idejo zaščitijo le tako, da jo patentirajo. Patenti so sicer res bistvenega pomena (glej Postopek patentiranja), vendar razmislite tudi o drugih oblikah pravic intelektualne lastnine, ki lahko odigrajo pomembno vlogo pri zaščiti vaše ideje.
Patentni zastopniki
Pomembno vlogo bo odigral tudi vaš patentni zastopnik. Pravice intelektualne lastnine so kompleksno pravno področje, ki je lahko za neizkušene izumitelje izredno nevarno. Njegov nasvet vam bo v pomoč pri načrtovanju učinkovite strategije za zaščito intelektualne lastnine in ključnega pomena, ko se boste odločili, da idejo patentirate.
Kljub nazivu so patentni zastopniki strokovnjaki za vse oblike pravic intelektualne lastnine. Lahko poskrbijo, da bo vaša ideja ustrezno zaščitena, in ukrepajo v vašem imenu, kadar nastopijo težave.
Vaš patentni zastopnik bi moral imeti dovolj znanja, da vam lahko svetuje pri vseh zadevah, ki so povezane z intelektualno lastnino, tako v vaši državi kot po vsej Evropi. Večina podjetij bo lahko ukrepala v vašem imenu pri zadevah izven Evrope ali pa vam priskrbela zastopnika kjerkoli po svetu.
Razumeti morate, da ni patentnega zastopnika na tem svetu, ki bi lahko poskrbel, da boste za svoje pravice intelektualne lastnine tudi finančno nagrajeni. Patentni zastopniki so strokovnjaki izključno za pravo intelektualne lastnine. Za to, da bo izum uspel na trgu, morate poskrbeti sami s svojo ekipo drugih strokovnjakov.
Več informacij o veljavni zakonodaji in postopkih zaščite intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji dobite na spletnem portalu Imamidejo.si v rubriki O intelektualni lastnini.
Več informacij:
