Poroštvo
Smisel poroštva je v tem, da za izpolnitev obveznosti poleg dolžnika odgovarja še ena ali več tretjih oseb - porokov. Kadar je porokov več, je njihova obveznost solidarna, kar pomeni, da lahko upnik kateregakoli od njih terja na plačilo celotne terjatve.
Dejanska „vrednost" poroštva je seveda odvisna od plačilne sposobnosti poroka oziroma od njegovega premoženjskega stanja. Tudi porok ima lahko enega ali več porokov, ki jamčijo za izpolnitev porokove obveznosti.
Poroštvo nastane na podlagi pisne izjave poroka, da bo izpolnil zapadlo obveznost dolžnika, če je ne bo izpolnil dolžnik. Pri t.i. subsidiarnem poroštvu lahko upnik terja poroka šele v primeru, če dolžnik tudi po upnikovi pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti (upniku se ni potrebno spuščati v sodne postopke).
Pri gospodarskih pogodbah pa velja (če ni bilo izrecno dogovorjeno drugače), da je bilo dogovorjeno solidarno poroštvo, kar pomeni, da lahko upnik že takoj terja izpolnitev bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa kar od obeh hkrati.
Porok odgovarja za celotno dolžnikovo obveznost, kot tudi za morebitne zamudne obresti ter stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od dolžnika.
Slabost poroštva je v tem, da lahko porok proti upniku uveljavlja vse dolžnikove ugovore, celo tiste, katerim se je dolžnik odpovedal, ter vse lastne ugovore (npr. zastaranje upnikove terjatve proti poroku, neveljavnost dane poroštvene izjave ipd.).
